Posttravmatska stresna motnja (PTSM) kot posledica spolnega nasilja je še vedno zadeva marginalnega interesa v mnogih evropskih državah. Celo obstoječe evropske mreže in raziskovalne skupine, ki raziskujejo duševne posledice travme in PTSM, se večinoma osredotočajo na druge vidike: zanimajo se predvsem za žrtve vojne travme, nesreče, naravne katastrofe ali strelska divjanja. Komaj kaj pozornosti se posveča dejstvu, da je nasilje nad ženskami široko razširjena kršitev človekovih pravic v samem jedru naše družbe. Še eno dejstvo, da to zadevo obravnavamo kot tabu, je neustrezna skrb v Evropi za ženske, ki so preživele nasilje. (Link Versorgungssituation).

Organizacije, ki so spodbudile Evropsko travma mrežo, so že leta 2003 začele izvajati čeznacionalne projekte z namenom izboljšanja ponudb pomoči za ženske travmatizirane z nasiljem. Ti projekti so bili financirani s strani Evropske komisije, saj je boj proti nasilju na podlagi spola naloga, s katero naj bi se spopadale tako posamezne države članice kot tudi Evropska unija kot celota, in k reševanju tega problema so dejansko pristopile. Med drugimi prizadevanji se Daphne pobuda Evropske unije (Link Daphne-Website) zavzema za to in poleg ostalih aktivnosti priskrbuje sredstva za ustanovitev Evropske travma mreže. Ideja za vzpostavitev travma mreže je nastala na podlagi nabranih izkušenj v teku teh projektov. 

Potrebna je sprememba v stališčih in politikah, zato da bi se zavedli, da nasilje nad ženskami ne vpliva samo na posamezno žrtev in posameznega napadalca; to je vseevropska družbena realnost, za katero ženske zbolijo. Z namenom spodbujanja takšne prilagoditve je tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju potrebna intenzivna izmenjava med vsemi poklici, ki so v stiku z ženskami, ki so preživele nasilje, raziskovalnimi krogi in odločevalci v politiki.